Izobraževanje se spreminja in z njim prihajajo nove ideje o tem, kako se učenci učijo. Ena taka ideja je konstruktivizem (teorija konstruktivizma), pristop k poučevanju, katerega cilj je pomagati učencem razumeti različne koncepte.
Torej, kaj točno je konstruktivizem? To je način poučevanja, ki se osredotoča na študente, ki aktivno gradijo svoje razumevanje sveta. To je teorija ki pravi, da učenci gradijo znanje namesto sprejemanja informacij.
Ta članek razčlenjuje konstruktivizem, pojasnjuje, kaj je, zakaj je pomemben, vključene stopnje učenja, ključne komponente in prednosti, ki jih ponuja.
Preprosto povedano, gre pri konstruktivizmu za študente, ki počnejo več kot le zapomniti dejstva. Namesto tega aktivno ustvarjajo svoje znanje z ukvarjanjem z materialom. Predstavljajte si to kot gradnjo mentalne strukture znanja, opeko za opeko, v nasprotju s preprostim prejemanjem informacij.
Pomen konstruktivizma je v njegovi sposobnosti, da naredi učenje bolj smiselno. Ko so učenci aktivno vključeni v učni proces, je bolj verjetno, da si bodo informacije zapomnili in jih razumeli. To je kot učenje vožnje s kolesom – bolje si zapomniš, če dejansko poganjaš pedala in ohranjaš ravnotežje, namesto da samo bereš o tem.
Stopnje učenja v konstruktivizmu vključujejo različne korake, od začetnega srečanja z novimi informacijami do končne stopnje obvladovanja koncepta. Vsak korak prispeva k splošni konstrukciji znanja v učenčevem umu.
Primarni elementi konstruktivizma vključujejo dejavnosti, ki spodbujajo raziskovanje, sodelovanje in praktične izkušnje. Namen teh elementov je zagotoviti bogato učno okolje, kjer lahko učenci aktivno sodelujejo in razumejo, kaj se učijo.
Prednosti konstruktivizma so številne. Spodbuja kritično mišljenje, veščine reševanja problemov in globlje razumevanje predmetov. Učenci postanejo bolj neodvisni učenci, opremljeni za uporabo svojega znanja v resničnih situacijah.
Na splošno je konstruktivizem dinamičen pristop, ki spremeni izobraževanje v interaktivno in zanimivo potovanje, ki učencem omogoča aktivno konstruiranje znanja.
Teorija konstruktivizma in njen pomen
Konstruktivizem je teorija, ki predlaga, da učenci ne absorbirajo informacij preprosto; namesto tega aktivno gradijo svoje znanje. Osrednji koncept je, da vaše izkušnje oblikujejo znanje, ki ga ustvarite kot učenec.
Z razmišljanjem o teh izkušnjah in vključevanjem novih idej v obstoječe znanje izboljšate svoje razumevanje.
V konstruktivističnem pristopu se interaktivne metode poučevanja, kot so razprave, uporabljajo za ustvarjanje učnega okolja, kjer učenci aktivno sodelujejo drug z drugim. Teorija odvrača od pomnjenja na pamet in namesto tega poudarja razumevanje.
Pomen konstruktivizma je v njegovi zmožnosti, da učencem omogoči uporabo in izboljšanje miselnih spretnosti, kot je reševanje problemov, za prenos znanja v nove situacije. Ta teorija ne krepi samo sposobnosti reševanja problemov, ampak tudi spodbuja osebno rast in družbeno integracijo s pridobivanjem novih izkušenj.
Na primer, sodelovanje v skupinah za razprave olajša učenje od vrstnikov ali inštruktorjev s spodbujanjem aktivnega sodelovanja. Ta pristop je v nasprotju s pasivno učenje, kjer se novo znanje absorbira brez generiranja novih idej.
Razumevanje različnih konstruktivističnih teorij v izobraževanju
V izobraževanju štiri glavne vrste konstruktivističnih teorij pojasnjujejo, kako se ljudje učijo in pridobivajo znanje.
Trivialni ali kognitivni konstruktivizem je temeljni tip, ki postavlja podlago za druge konstruktivistične ideje. Predlaga, da učenci gradijo znanje z razlago osebnih izkušenj z uporabo svojih mentalnih sposobnosti. Učenje je aktiven proces, kjer posamezniki povezujejo nove informacije s tem, kar že vedo. Na primer, učenec, ki razume množenje, lahko to znanje uporabi pri izračunajte odstotke.
Radikalni konstruktivizem poudarja, da znanje iz učbenikov morda ni tako pomembno kot konstrukcija znanja z osebnimi izkušnjami. Ta vrsta konstruktivizma nakazuje, da je predznanje ključnega pomena za razumevanje novih informacij, pri čemer poudarja globoko povezavo med individualnostjo učencev in njihovim učni proces.
Socialni konstruktivizem se vrti okoli ideje, da vrstniki in ljudje v okolju pomembno vplivajo na učni proces. To pomeni, da interakcije z vrstniki, družino, učitelji in administratorji neposredno vplivajo na dejavnosti osebe v učnem kontekstu in segajo onkraj formalnega izobraževanja v različne življenjske izkušnje.
Kulturni konstruktivizem trdi, da na učenčeva mnenja vplivajo kultura in tradicija njihove okolice. Ta teorija nakazuje, da je razumevanje človekovega kulturno ozadje pomaga prepoznati dejavnike, ki oblikujejo njihova mnenja in perspektive.
Konstruktivistična teorija učenja v 5 preprostih stopnjah
Učenje s pomočjo konstruktivistične teorije vključuje pet ključnih stopenj, ki učencem pomagajo razumeti koncept korak za korakom:
Na prvi stopnji, imenovani »Engage«, poskuša učitelj ugotoviti, kaj učenec že ve, in identificira morebitne vrzeli v njegovem znanju.
Na stopnji »Razišči« se učenci aktivno potopijo v nov koncept skozi različne učne izkušnje. Lahko se pogovarjajo s svojimi vrstniki in opazujejo, da bi bolje razumeli.
Na stopnji »Razloži« učitelji pomagajo učencem pri povezovanju novih informacij in obravnavajo morebitna vprašanja za večjo jasnost.
Na stopnji »Elaborat« učenci uporabijo, kar so se naučili, kar jim omogoča globlje razumevanje koncepta.
Končno, v fazi »Oceni«, učitelji ocenjujejo učence da vidim, ali razumejo glavne pojme.
Teh pet stopenj je v konstruktivizmu ključnega pomena, ker spodbujajo sodelovalno in aktivno učenje. S skupnim delom lahko učenci učinkovito rešujejo probleme in razumejo nove pojme.
5 bistvenih elementov konstruktivizma
Konstruktivizem, teorija o tem, kako se ljudje učijo, ima pet pomembnih vidikov, ki vplivajo na njeno uporabo pri študentih.
Prvič, vrti se okoli ideje, da je znanje konstruirano. Preprosteje rečeno to pomeni, da je tisto, kar vemo, zgrajeno na tem, kar že vemo.
Drugič, učenje je prikazano kot aktiven proces. To pomeni, da učenci niso pasivni prejemniki informacij, ampak aktivno sodelujejo s svojimi vrstniki ali mentorji prek interaktivnih metod, kot je sodelovanje v razpravah.
Posamezniki se učijo sproti. Vsak pridobljen koncept prispeva k njihovemu razumevanju in prispeva k boljšemu razumevanju nadaljnjih idej.
Učenje velja za družbeno dejavnost. To pomeni, da posamezniki pridobivajo znanje ne le s samostojnim učenjem, ampak tudi v interakciji z drugimi, pa naj gre za vrstnike, vzgojitelje ali družinske člane.
Učenje je kontekstualno. Učenci dojamejo nove informacije tako, da jih povežejo s tem, kar že razumejo in verjamejo, pri čemer poudarjajo pomen povezovanja novega znanja z obstoječimi okviri.
Poleg tega se na znanje gleda kot na osebni vidik. Ker ima vsak edinstvene izkušnje in predznanje, se učni proces od osebe do osebe razlikuje.
Nazadnje ima motivacija ključno vlogo pri učenju. Če učencem primanjkuje motivacije, jim postane izziv izkoristiti svoje prejšnje izkušnje in vzpostaviti povezave z novimi informacijami. Motivacija je gonilna sila, ki krepi učno izkušnjo in spodbuja uporaba pridobljenega znanja.
Prednosti konstruktivizma
Konstruktivizem, teorija učenja, ima več prednosti, ki prispevajo k bolj privlačni in učinkoviti izobraževalni izkušnji. Ena od ključnih prednosti je užitek, ki ga prinaša učni proces. Za razliko od tradicionalnih metod, kjer učenci pasivno sprejemajo informacije, konstruktivizem omogoča učencem, da uporabijo lastne izkušnje, da osmislijo novo znanje.
Druga pomembna prednost je razvoj reševanja problemov in socialnih veščin. Skozi interakcijo z mentorji, vrstniki ali družinskimi člani se učenci vključujejo v pomembne dejavnosti, ki povečujejo njihovo sposobnost reševanja problemov in krmarjenja v družbenih situacijah.
Lastništvo učenja je osrednji vidik konstruktivizma. Učenci prevzamejo svoje izobraževanje, saj temelji na njihovih vprašanjih in opazovanjih. Ta osebni pristop ne le naredi učenje bolj smiselno, ampak tudi poveča verjetnost ohranjanja in uporabe znanja v resničnih življenjskih situacijah.
Konstruktivizem med učenci spodbuja tudi radovednost s povezovanjem učnih dejavnosti s konteksti resničnega sveta. Ta povezava jih spodbuja, da dvomijo in izpodbijajo obstoječe informacije, kar spodbuja globlje razumevanje vsebine.
Nazadnje, konstruktivizem spodbuja raznolikost pri učenju. S tem ko učencem omogoča, da črpajo iz lastnih izkušenj in kulturnih okolij, ustvarja bolj vključujoče in dinamično izobraževalno okolje. To ne le spoštuje individualnost učencev, ampak tudi obogati celotno učno izkušnjo.
zaključek
Konstruktivizem je bistvena teorija, zaradi katere je učenje za študente zabavno. Vse je povezano z vključitvijo v učenje, zaradi česar je zanimivo. Ko učenci aktivno sodelujejo, začnejo kritično razmišljati. To pomeni, da se naučijo reševati probleme, kar je zelo uporabno v resničnem svetu.
Za razliko od samo sedenja in poslušanja, konstruktivizem študentom omogoča, da uporabijo tisto, kar že vedo, da se naučijo novih stvari. Kot da bi gradili na tem, kar so izkusili prej. Takšen način učenja je ključen, saj spodbuja ustvarjalnost, analiziranje in vrednotenje. Celotno učno izkušnjo spremeni v nekaj kul in privlačnega.
Pustite Odgovori