Afai na e fesiligia le fesili "E fia nikeli e maua se tala", faʻatagaina aʻu e faʻamatala faʻatasi ma ni nai faʻataʻitaʻiga o le numera faigofie.
I le Iunaite Setete, o tupe e faʻaaogaina e le faitau afe pe a le o le miliona o tagata Amerika. Ae ui i lea, o le taimi muamua na faʻaaogaina ai tupe i totonu o kolone o Amerika i le 1600s.
E tusa ai ma le Britannica.com, o tupe siliva muamua na aumai i nuu o Amerika i Matu o siliva, ono pene, tolu pene, ma seleni. O tupe nei na faia i le va o le 1652 i le 1682 e ni tagata fai ario e toʻalua e igoa iā Robert Sanderson ma John Hull.
Ae faimai foi USMint.gov, o tupe siliva e lima sene e masani ona taʻua o le nickel na faia muamua i siliva. O tupe uma i na aso sa faia i le ario, auro po o le kopa.
O le tupe Amerika na muamua faailoa atu i tagata lautele ia Mati 1793. Talu mai lena taimi, o tagata i le Iunaite Setete o loʻo faʻaaogaina nei tupe mo faamoemoega eseese.
Nickels e mafai ona fa'aogaina e ui lava e le tutusa ma le $1..
O le a le Nikeli?
I le 1866, na taia ai tupe e le Philadelphia Mint. O le nickel o le lona lua pito i lalo ifo o tupe siliva pe a uma le penny. O le nickel e 5 sene lona tau, ma le 20 nickel e tutusa ma le tala.
O le tupe siliva e fausia i le cupronickel. E faia i luga ole 75% kopa ma le 25% nickel. O le lautele o le nickel o le O.835 inisi (e tutusa ma le 21.12 mm), ae o lona mafiafia o le 0.077 inisi (1.95 mm).
Soo se taimi la e iai sau nickel, e 5 sene i ou lima. Afai e 20 nikeli i lau taga, e tutusa ma le $1.
Faitau foi: Polokalama a'oa'oga mae'a mo le afa Marathon
Evolution o le US Dollar
I le taimi o le American Revolution i le faaiuga o le 18th seneturi, o le Spanish Dollar sa sili atu ona taua ma faʻaaogaina lautele e le toʻatele. O le tala Sipaniolo na faʻaaogaina e lagolago ai tupe pepa na faʻamaonia e le Continental Congress ma malo taʻitasi.
I le taimi o le American Revolution, na taofia ai tupe malosi mai kolone o Amerika e Peretania Tele. Na pau lava le tupe na maua i malo uma e sefulutolu o le tala Sipaniolo. Na talia foi le tupe i Virginia.
I le faaiuga o le 18th seneturi, Alexander Hamilton o se faipule Amerika ma le tama na faavaeina le Iunaite Setete na lipotia i le Konekeresi. Sa avea o ia ma failautusi o le tupe mo le Iunaite Setete. O lana lipoti i le Konekeresi ia Aperila 2, 1792, e faatatau i le aofaʻi o siliva na maua i tupe siliva a Sepania.
I tua i le 1792, o tupe siliva na faʻasalalau i le sefulutolu kolone.
Ona o lenei mea, na faia ai le tala a le Iunaite Setete o se iunite o siliva mama. O lona mamafa e 371.4/16 fatu (e tutusa ma le 24.057kg) po o le 416 fatu siliva.
I le 1965, o le tele o mea siliva o tupe siliva a le Iunaite Setete na aveese.
E fia nikeli e maua ai se tala?
O le fesili lea ua fesiligia pea lava pea e le toatele o tagata. Ole tau ole nickel ole 1/20 ole tala. O lona uiga e 20 nikeli e tutusa ma le $1.
O le sene e 10 sene, ae o le nickel e 5 sene. I se fa'atusatusaga faigofie, o le nickel o le afa sene. Afai e lima au nikeli, e tutusa lena ma le kuata, o le tasi vaefa o le tala.
Afai e lima nikeli e tutusa ma le kuata, faatele le lima i le fa, ma e $1. Fa'apea e 100 nikeli i lau pusa, o le a le mea e tutusa ma tala? O le tali i lena fesili e mafai ona foia i le na o le fuafuaina o le numera o nikeli e maua ai le $1.
Tulaga o tupe siliva i le US
E lima ituaiga tupe eseese i le Iunaite Setete. E iai le pene, nickel, sene, kuata, ma le afa tala.
Se'i o tatou va'ai pe o le a le tau o nei tupe i sene.
O le pene o le tupe sili ona maualalo i le Iunaite Setete, sosoo ai ma le nickel. O le sene e 0.01 tala, o le sene lona tau. O le selau pene e maua ai le tala e tasi, ma le 20 pene e tau i le nickel.
O le isi o le nickel, lea ua e masani ai. O le nickel e 5 sene lona tau, ma le 20 nickel e maua ai le tala e tasi.
O le tau o le sene e 10 sene ae lua nikeli e maua ai le sene. O le sene e 0.10 tala. Afai o le a tatou faaliliu sene i le sene, o le a 10 pene e maua ai se sene.
O le kuata o se tupe siliva e 25 sene lona tau, e 0.25 tala. O le kuata o le tupe lona lua sili ona maualuga i le Iunaite Setete.
E fia la kuata e maua ai se tala?
E fa kuata e tutusa ma le tala e tasi. O le tau o le kuata e tutusa ma le 5 nikeli.
O tupe siliva taʻitasi o loʻo faʻaaogaina i le Iunaite Setete e tulaga ese ma e ese lona foliga. O le nickel ma le sene ua iloa e lamolemole ona pito, ae o tupe e pei o le kuata ma le sene e i ai pito pito.
O le tau o le pene e tasi le sene, o le nickel e 5 sene, o le sene e 10 sene, o le kuata e 25 sene, ma le afa tala e 50 sene.
E taua le iloa po'o le a le aoga o tupe siliva uma ina ne'i e mana'o e talepe le pusa tupe.
O ai o lo'o gaosia le tupe?
O le United States Mint e nafa ma le gaosia ma le tufatufaina o tupe i le atunuʻu. O le United States Mint e nafa foi ma le gaosia o tupe siliva ma latou mautinoa le faʻasalalauina o nei tupe siliva.
I le faaiuga o le 1700s, o le Philadelphia Mint o le muamua lea i le atunuu. I aso nei, e fa mints fa'agaioiga i totonu o taulaga i le Iunaite Setete.
O le mint muamua o loʻo i Philadelphia, Pennsylvania. O isi o lo'o i Denver, Colorado, San Francisco, Kalefonia, ma West Point, Niu Ioka.
E tusa ai ma fuainumera, e silia ma le 11 piliona pennies o loʻo faʻasalalau i le Iunaite Setete atoa.
E le na o le pau lena. I le taimi nei, e silia ma le 5 piliona nickel ma toetoe 3 piliona dimes i totonu o le atunuu. E sili atu foi i le 2 piliona kuata ma sili atu i le 1 piliona afa tala o loʻo faʻasalalau i le atunuʻu.
Faitau foi: E faʻapefea ona talosaga mo se Pemita Suesue a Kanata ma Visa
O a Pepa Tupe?
O atunuu uma o le lalolagi e iai a latou tupe patino. O le Iunaite Setete ma Kanata o atunuu ia e lua i Amerika i Matu o loʻo faʻaaogaina le tala. E ui lava e iai se eseesega i le tau i le va o le US dollar ma le Canadian dollar.
Banknotes o tupe pepa o loʻo faʻaaogaina i atunuu eseese i le lalolagi atoa. O lenei tupe pepa e masani ona faʻatulagaina i faʻapotopotoga eseese.
I le Iunaite Setete, o ituaiga o tupe teu e aofia ai le $1, $2, $5, $10, $20, $50, ma le $100.
Le Fuafuaga o le Nikeli
O le nickel na muamua faʻafeiloaʻi i tagata lautele i le 1866. O mamanu i luma o le nickel o loʻo taʻua o le matau, ae o le mamanu i tua o le tua.
I le pito i luma (ulu) o le nickel o loo i ai le ata o le peresitene lona tolu o le Iunaite Setete o Thomas Jefferson. O Thomas Jefferson o se faipule, loia tusiata ma le peresitene lona tolu o le Iunaite Setete mai le 1801 i le 1809.
I le pito i tua (siʻusiʻu) o le tupe siliva o loʻo iai le fale faʻailoga Monticello. O le fale "Monticello" sa umia e Thomas Jefferson.
O Thomas Jefferson e leai ni aʻoaʻoga aloaʻia i le tusiata, ae na ia aʻoaʻoina e ala i aʻoaʻoga a le tagata lava ia. Sa ia aoaoina o ia lava ma aoao le tusiata fale e pei lava o isi.
Fa'atusatusaga o le tau o le nikeli i isi tupe
Se'i o tatou fa'amalamalama atili lenei mea ia te oe mo le malamalama atili.
Afai ei ai sau nickel i totonu o lau taga e 5 sene e te maua iina. Afai foi e lua nikeli i lau taga, e tutusa lena ma le sene.
- Tasi nickel = 0.05 tala (5 sene)
- Lua nikeli = le sene (10 sene)
- Lima nikeli = tasi kuata (25 sene)
- Sefulu nikeli = tasi le afa tala (50 sene)
- Fasefulu nikeli = lua tala
O le a le Tele o le Nikeli pe a faatusatusa i isi tupe?
O tupe siliva e lua e laʻititi nai lo le nickel o le sene ma le pene. O le kuata e sili atu nai lo le nickel i le lapopoa.
E tusa ai ma le US Mint.gov, o le nickel sps 0.835 inisi le lautele ma 0.077 i le mafiafia. Ae o le tupe sili ona tele o loʻo faʻasalalau i le Iunaite Setete o le afa tala.
I le avea ai ma tupe sili ona tele o loʻo faʻasalalau i totonu o le atunuʻu, o le lautele o le afa tala o le 1.205 inisi (30.61 mm) ma le mafiafia o le 0.85 inisi (2.16 mm).
O le pene ma le nickel e iai uma pito lapotopoto.
E sili atu le tele o le Nickel nai lo isi tupe?
O le nickel e sili atu nai lo le sene ma le pene, na o le laʻititi nai lo le kuata ma le afa tala.
E iai se eseesega i tupe siliva uma o loʻo faʻasalalau i le atunuʻu. O le nickel ma le penny e iai uma pito lamolemole. O i latou e iai pito tuasivi e aofia ai le sene ma le kuata.
O le a le mea e fai ai tupe nikeli?
A tilotilo i le igoa o le tupe siliva, e faigofie mo tagata ona manatu e naʻo le nickel e fai ai. O le mea moni o le tupe siliva e lima sene e faia i elemene e lua. E aofia ai le cupronickel lea e 75% kopa ma le 25% nickel.
E mafai ona ofo i le toatele o loʻo faʻamoemoe o le tupe siliva e sili atu le nickel nai lo le kopa. E 75% kopa ma le 25% nickel ma o le tulaga tonu lava lena
Meatotino e Tulaga Tulaga Tulaga Nikeli
I le taimi nei ua uma ona e iloa o le kopa ma le nickel o mea ia e lua i totonu o le tupe nickel. Ae aisea e taua ai le tuufaatasia o nei metala e lua? Ia, se'i tatou su'e.
Faitau foi: Fa'aosofiaga mo le Vaiaso: Ausia So'o se Mea
Corrosion tetee
O tupe siliva e tatau ona fa'a'ele'ele ina ia fa'atumauina lena foliga iila mo se taimi umi. O se taunuuga o le tuʻufaʻatasiga apamemea-nickel, o le nickel e tumau pea lona susulu e aunoa ma le pala.
A aunoa ma le tuʻufaʻatasia o le kopa ma le nickel, o le a faigata ona faʻapupulaina nikeli pe a uma se taimi umi.
Faʻamaumauga o le Antibacterial
O le nickel e sili atu ona mama ona o lona tu'ufa'atasiga apamemea-nickel. O le pito i luga o le tupe siliva e mafai ona faʻaumatia siama, siama, ma sigi.
anagataga
O le tu'ufa'atasiga apamemea-nickel e sili atu le umi e fai ai tupe. O lo'o filifilia lautele e avea ma tu'ufa'atasiga sili mo tupe siliva i atunu'u eseese.
Tulaga Allergy
O le tu'ufa'atasiga apamemea-nickel e talia lautele i le tele o atunu'u. E talia e le faitau miliona o tagata ona e leai sona allergy reaction.
O le tele o tagata i le salafa o le lalolagi o loʻo faʻaalia i tupe siliva-nikeli, e leai se faʻamaʻi.
FAQs
E fia sene e maua ai le nikeli e tasi?
O le pene e tasi le sene, ma le nickel e tusa ma le 5 sene. I se fa'atusatusaga faigofie, e 5 pene e maua ai le nickel e tasi.
E fia ituaiga tupe e fa'aaogaina i le Iunaite Setete?
I le Iunaite Setete, e lima ituaiga o tupe siliva o loʻo faʻasalalau nei. E iai le pene, nickel, sene, kuata, ma le afa tala.
E fia nikeli i totonu o le tala?
O le fesili lea ua fesiligia pea lava pea e le toatele o tagata. Ole tau ole nickel ole 1/20 ole tala. O lona uiga e 20 nikeli e tutusa ma le tala e tasi.
Aisea ua ta'ua ai le sene o le “dime”?
O le upu "Dime" e sau mai le upu Lain "Decimus". Afai e mafai ona tatou manatua, o le upu "Decimus" e tutusa ma le "deci" poʻo le "deca". O le decagon o se polygon e 10 itu ma tulimanu.
O le upu Latina Decimus o lona uiga o le tasi vaesefulu ma o le mafuaaga lena ua taua ai o le sene.
iʻuga
I totonu o le Iunaite Setete, o tupe siliva taitasi e iai lona aoga ma e aoga i se taimi faapitoa. O le nickel e tusa ma le 5 sene, ma o se vaega o le kopa-nickel (75% kopa ma le 25% nickel.
Matou te fiafia ua e masani nei i le numera o nikeli e maua ai se tala. E mafai ona e faia fa'atusatusaga faigofie e oe lava mo tupe siliva uma.
fautuaga
- 10 PhD sikolasipi i Initia mo Initia ma tamaiti aoga faavaomalo
- Feso'ota'iga Volunteer Koluse Mumu a Amerika: Pau mea e tatau ona e iloa
- Fa'afefea ona Su'e se Tasi ile Facebook ile Numera Telefoni
- 50 Sili CKolisi taulamua
- Le Fa'afefea e Fa'atekonolosi Fa'atupu Fa'atekonolosi Fa'atonuina Fa'afitauli Fa'afaigaluega
Tuua se tali